Odgovor na vprašanje v naslovu je zelo enostaven – odvisno od tega, kakšen je vaš cilj in koga nagovarjate. Če je cilj, da uporabite strokovni izraz, potem ga tudi uporabite. Če pa je vaš cilj, da vas razumejo tudi tisti, ki niso strokovnjaki, potem priporočamo, da nekaj več časa namenite pripravi vaših sporočil.
Primer uporabe strokovnih izrazov pri trobentici
Poljudno sporočilo: Trobentica vsebuje snovi, ki razredčijo gosto sluz, zato je izvleček trobentice pogosta sestavina sirupov za izkašljevanje.
Izvorno strokovno sporočilo: “Primula vulgaris vsebuje triterpenske saponine, ki delujejo sekretolitično, zato je ekstrakt pogosta sestavina sirupov za izkašljevanje.”
Stavka sporočata podobno vsebino. Podobno zato, ker se s prevodom vedno izgubi nekaj točnosti. Prav to je tisto, zaradi česar strokovnjaki pogosto vztrajajo pri uporabi strokovnih izrazov. A bodimo pošteni – večina med nami niti ne ve, da so triterpenski saponini pravzaprav snovi.
Z načrtovanjem do sporočil, ki izpolnjujejo cilje
Za doseganje učinkovitega komuniciranja je zato izjemno pomembna faza načrtovanja. Najprej moramo ugotoviti, kakšno je trenutno stanje – kakšno je razumevanje teme, kako o temi komunicirajo drugi ter s kakšnimi skupinami in posamezniki se srečujemo.
Nato moramo sami sebi zelo jasno odgovoriti na vprašanje, kaj želimo doseči, kakšni so naši cilji. Odgovor na to vprašanje navadno že pokaže, katere posameznike ali skupine moramo vključiti.
Tik za tem sledi vprašanje, kako jih bomo nagovorili, kakšna bodo naša ključna sporočila. Ta točka tudi zahteva utemeljen razmislek, kako bomo predstavili strokovne vsebine. Šele nato pa si postavimo vprašanje, preko kakšnih aktivnosti bomo ta sporočila prenesli in kako bomo izmerili, ali smo bili pri tem učinkoviti. Sporočil ne pripravljamo zato, da povemo kar želimo povedati, ampak za to, da dosežemo cilje pri naših ciljnih skupinah.
Alenka Rozman, svetovalka, Zavod Štirna
Špela Polak Bizjak, komunikacijska strateginja, Zavod Štirna