Digitalni kanali komuniciranja so bili pred več kot 30 leti poimenovani kot novi mediji. Danes je njihova vloga že prevzela primat v komunikacijskem spletu tako v trženju kot korporativnem komuniciranju. Pri slednjem se digitalno komuniciranje uveljavlja nekoliko počasneje kot v trženju.
Digitalno je realno in nič več samo navidezni svet odnosov. Povezanost v digitalnem svetu je pogostejša in močnejša, kot v fizičnem prostoru. Številne študije dokazujejo, da milenijske generacije in tiste za njimi tudi v istem fizičnem prostoru bolj odprto komunicirajo prek digitalnih kanalov. Nekateri ocenjujejo, da se s tem izgublja oseben stik, vendar ravno te generacije največ stavijo na osebne odnose prek digitalnih platform.
Osebna naklonjenost tržnikov in komunikatorjev do izbranega družbenega omrežja je precej pogosto navajan razlog za izbor kanalov. Kljub temu, da digitalni kanali komuniciranja omogočajo zelo natačno kvantitativno analizo vedenja uporabnikov, jeziček na tehtnici prevesi osebna izbira. Velikani digitalnega komuniciranja, kot sta Google in Facebook, velik del sredstev vlagata v izobraževanje obstoječih in bodočih oglaševalcev, in sicer tako malih kot velikih podjetij, institucij, nevladnih organizacij in tudi samostojnih ustvarjalcev.
Prvi preizkuševalci so bogato nagrajeni
Največjo nagrado s strani upravljavcev digitalnih platform prejmejo prvi preizkuševalci. V pogovornem jeziku rečemo: "Takrat smo dobili največ všečkov, najhitreje so rasle številke dosega in CTR (ang. "click-through-rate") so bili najboljši." Skozi čas te številke padajo in rešitve iščemo v novih strategijah, taktikah in načinih preizkušanja šibkih točk algoritmov. Kaj pa ostane tistim, ki z večjo previdnostjo stopajo po digitalnih poteh?
"Previdnost je mati modrosti" pravi slovenska ljudska modrost iz dobe, ko digitalnega sveta še niso poznali. Je skok na prvo žogo res edini način, da postane organizacija pomemben igralec v digitalnem svetu? Je zadržanost bolj strateška? Obe vprašanji sta namenoma zastavljeni provokativno, ker pravila za "prav" ni.
Kje je narava v digitalnem svetu? Kaj pa varstvo narave?
Sončni vzhodi in zahodi, odsevi najvišjih vrhov na jezerski gladini, igre oblakov in karizmatične živalske in rastlinske vrste med uporabniki družbenih omrežij pritegnejo veliko odzivov in se postavljajo ob bok najbolj zaželenim temam zdravega in aktivnega življenja, prehrane in družinskega življenja. Glas institucij varstva narave pa je tu bistveno manj prisoten. Posledično se skupnost glasnikov narave gradi samo skozi vsebine uporabnikov, mnenjski voditelji pa so tisti, ki s svojimi objavami posežejo po najvišjih dosegih. Zadržanost v tem primeru predstavlja tveganje, da vlogo mnenjskih voditeljev nenamerno prevzemajo uporabniki in oblikujejo digitalno podobo narave.
Korporativno komuniciranje brez digitalnih kanalov komuniciranja teče bistveno počasneje. Digitalno komuniciranje zahteva agilnost, ažurnost in inovativnost praktično na dnevni ravni. Spremljanje novosti in trendov, inovativne in kreativne izvedbe v vedno novih formatih objav, odzivanje na priložnosti in varovanje pred digitalnimi pastmi se prepletajo skozi 24-urni delavnik digitalnega komunikatorja. Komuniciranje ni življenjski slog samo za najbolj predane strokovnjake, temveč za vse, ki želijo osvojiti digitalni svet.
Kam drvi digitalni vlak?
Z vseh strani digitalni svet kriči, da brez njega nam živeti ni. Kot nedosegljiv romantični ideal se zdijo ljudje, ki v tej dobi živijo brez pametnih telefonov in nepogrešljivih aplikacij za najbolj osnovne storitve, kot je na primer izbor hrane na meniju. Doživljanje in občutenje narave v fizičnem prostoru se nikoli ne bo moglo primerjati z digitalnimi prispodobami. A hkrati je dejstvo, da že danes v mestih živi več kot polovica svetovnega prebivalstva, ponekod tudi več. Možnosti za fizični stik z naravo so tako manjše in digitalni svet je nadomestek za njeno doživljanje tudi sredi vrveža na glavni železniški postaji in sredi napornega delavnika za zidovi stolpnice. Dejstvo je, da narava je za vse sinonim za pristnost, iskrenost in sprostitev. Zato ni vprašanje, ali da ali ne vstopiti v digitalni svet, temveč kako v najboljši meri na pristen in iskren način krepiti vrednote narave v vse bolj odtujenem svetu odnosov med ljudmi.
Vesna Stanić, strokovnjakinja za digitalni marketing